Odkrivanje

Naslednji dan smo si uredili metro/bus kartice in dobroimetje. Porto oziroma celotno območje je razdeljeno na več con. Izredno zanimiv sistem, ki smo ga obvladali šele par dni pozneje. Odločili smo se, da si bomo ogledali našo pot do faksa ter samo okolje. Aja, to je zasebna univerza, zato je primerjava z našim faksom v Sloveniji povsem nesprejemljiva. Sporazumevanje z varnostnikom se ni obneslo, zato se je odločil, da nas vseeno spusti na območje.

Največ smeha je definitivno požela opercija Ocean. Povsem samozavestno smo sledili karti in izstopili na predvideni postaji, kjer pa se nismo odločili za tradicionalno pot z metrojem ampak smo odšli peš in privarčevali na denarju (povsem nesmiselna odločitev). S knjižico smo izmerili razdaljo na karti (Mitja) in ocenili, da bi to zneslo dobre pol ure (Primož).  :) Na koncu je čas "pohoda" narasel na uro in pol ter vključil slepe ulice, ulice po sumljivi četrti, dretje/prepir iz stanovanja, nakup tetrapak sokov, hojo po smetišču in še kaj. Na koncu pa seveda zaslužena obala in lepo vreme za fotkanje.

Presenetilo nas je valovanje ocena in tako je član odprave (Miha) odšel s poplavjenimi supergami ter vlažnimi nogavicami. Opozorila z najine strani žal ni bilo.

Po tistem smo obiskali bližjo surf šolo, kjer je bilo znanje angleščine ponovno "izjemno" ampak jim ne gre zameriti. Zaenkrat je itak še malce hladno in malce nevarno za začetnike.  Kasneje smo si privoščili zasluženo kosilo, kjer sva bila z Ježovnikom razočarana nad pico in njeno debelino testa, ma kaj testo, čips s šunko in sirom! Kolega Volk si je privoščil testenine z gamberi. Pametna odločitev. Po kosilu je sledil ogled obmorske utrdbe. Žal so bile skoraj ves čas oči domačinov uprte v nas. Najbrž zaradi naglasa oziroma jezika, ampak sta se Miha in Mitja odločila, da je to zaradi moje "neopazne" rumene jakne. Super! Upali smo še na fotošuting ob valovih ampak je načrte preprečila obalna straža, ki niso bili najbolj veseli nad našimi nameni. Končno enkrat, da pride prav, da še ne razumemo portugalsko.

Tudi pri sprehodu skozi največji park Portu ni bilo nič drugače s pogledi in obračanji za nami. Pa kaj! Seveda ni šlo brez pripetljajev. Odšli smo na javni WC, kjer se ta po vsaki uporabi očisti in dezinfecira. Dezinfecira se pa tako, da se po izstopu prižge rumena luč in se iz WC-ja zaslišijo čudni zvoki in izplakovanje. Ideja je padla, da gremo drugič na WC s kopalkami in GoPro kamero. ;) Aja, tak tuš bi kmalo doživel Miha, ker je uporabnica pred njim vrata zataknila s torbico in bi se dezinfeciranje vklopilo ravno, ko bi vstopil Miha.

Priča smo bili tudi ameriškemu nogometu, odbojki, nogometu in drugim aktivnostim. Park je res velik in čudovit. Sledil je povratek proti metro postaji in nato še do stanovanja. Dan smo zaključili s pravo pico in kozarčkom portovca. :)